Zdaj je namreč o dogajanju v ozadju parlamentarnih preiskovalnih komisij spregovorila nekdanja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek in razkrila, da so politični pritiski na parlamentarno preiskavo obstajali že v času, ko je sama vodila preiskovalno komisijo o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank.

Šetinc Paškova, ki je pred dnevi izstopila iz stranke SD in se pridružila novoustanovljeni stranki Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič Ljubljana smo vsi, je v oddaji Brez maske na TV3 precej neposredno spregovorila o tem, kaj se je dogajalo v času njenega predsedovanja preiskovalni komisiji. In predvsem o tem, kdo je želel vedeti, kaj komisija počne.

»Na vsak način je nadzor nad dogajanjem v moji preiskovalni komisiji želela imeti nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda. Jaz nisem dovolila, da ta gospa pride do podatkov, ker velja zakon o tajnih podatkih in tega dostopa ni bilo. So pa poskušali na drugačne načine priti do podatkov, do katerih zunanji ljudje ne bi smeli priti,« je povedala Šetinc Paškova.

Govorila je o Vesni Vuković, nekdanji novinarki, ki je bila med letoma 2023 in 2024 generalna sekretarka Gibanja Svoboda in ena najtesnejših sodelavk predsednika vlade Roberta Goloba.

Toda zgodba se pri poskusih pridobivanja informacij iz njene komisije ni končala, saj je spregovorila tudi o samem namenu ustanavljanja nekaterih parlamentarnih preiskovalnih komisij v času Golobove vlade. Po njenem prepričanju niso bile ustanovljene zgolj zaradi političnega nadzora, ampak tudi zato, da bi se posameznike politično sankcioniralo oziroma kaznovalo, kot primer pa je navedla parlamentarno preiskavo o domnevnem političnem vplivanju na policijo.

»Vem, da je bila zaradi tega ustanovljena parlamentarna preiskava o vplivanju na policijo. Skušalo se je sankcionirati nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar,« je dejala Šetinc Paškova.

Po njenih besedah naj bi skušali Bobnarjevo prikazati kot krivca za dogajanje v policiji in s tem zaščititi predsednika vlade Roberta Goloba, pri čemer je spomnila tudi na Golobove lastne javne izjave o kadrovskih spremembah v policiji. »Predsednik vlade je sam javno razlagal, da jo je postavil zato, da se policijo očisti janšistov. S tem se je po mojem mnenju samoovadil. Ni razumel zakona o policiji in zakona o vladi, o tem, da ima tudi predsednik vlade določene omejitve pri svojem delovanju,« je povedala nekdanja poslanka Gibanja Svoboda.

Še posebej zanimiva pa je njena razlaga sprememb zakonodaje o parlamentarnih preiskavah. Zakon, ki ga je v času Golobove vlade predlagala takratna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je bil namreč po mnenju Šetinc Paškove sprejet tudi zato, da se kakšna parlamentarna preiskovalna komisija sploh ne bi mogla ustanoviti. In ravno tukaj se celotna zgodba obrne na glavo.

Če so nasprotniki sprememb zakona opozarjali, da se z njim odpira prostor za politično policijo in obračunavanje s političnimi nasprotniki, imamo zdaj pričevanje nekdanje poslanke največje vladne stranke, da so se politični pritiski na preiskovalne komisije dogajali že prej. Da so ljudje zunaj komisije želeli dostopati do podatkov, do katerih po njenih besedah niso smeli in da naj bi bile posamezne komisije ustanovljene tudi z namenom političnega sankcioniranja določenih ljudi.

Če besede Mojce Šetinc Pašek držijo, smo tako končno dobili tudi precej nazoren odgovor na vprašanje, kdo je politično policijo pravzaprav zganjal. To pa so tisti, ki se danes najbolj bojijo, da bi bila ustanovljena še kakšna parlamentarna preiskovalna komisija.